Pravice drugih na naši nepremičnini?

v

Nepremičnine so, kot že smiselno izhaja iz same besede, nepremičen, natančno odmerjen del zemeljske površine. Razpolaganje z nepremičninami in pravicami na njih je zelo pogost način poslovanja, vendar pa je možno tudi omejiti izvrševanje teh pravic. V današnjem članku si poglejmo, s kakšnimi pravicami, ki se jih vpisuje v zemljiško knjigo, je lahko obremenjena nepremičnina. 

Zastavna pravica ali hipoteka

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavno pravico na nepremičninah imenujemo tudi z drugim, precej bolj znanim imenom, hipoteka.

Pogoj za nastanek hipoteke je njen vpis v zemljiško knjigo, s čimer se doseže t.i. publiciteta - šteje se, da je vsakomur znano, da je določena nepremičnina obremenjena s hipoteko. Hipoteka je akcesorna pravica, kar pomeni, da ni ovira za prodajo zastavljene nepremičnine, vendar pa učinkuje tudi proti kupcu ali drugemu pridobitelju in bo ostala v veljavi tudi po prenosu lastništva vse do izbrisa hipoteke.

Služnost

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Tudi služnost se mora za t.i. publicitetni učinek vpisati v zemljiško knjigo.

Poznamo dve kategoriji služnosti, in sicer osebne in stvarne. Pri osebnih služnostih je služnostni upravičenec določena oseba, zato je služnost neprenosljiva. Med take spada užitek, raba in pa služnost stanovanja. Druga vrsta so stvarne služnosti, ki so ustanovljene v korist določenega zemljišča, zato se lahko prenašajo skupaj z lastninsko pravico na nepremičnini. Stvarne služnosti delimo na pozitivne in negativne. Pozitivne so tiste, pri katerih lastnik gospodujoče nepremičnine lahko izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. Negativne služnosti pa so tiste, pri katerih lastnik gospodujočega zemljišča lahko zahteva, da lastnik služečega zemljišča opusti določena dejanja, ki bi jih sicer kot lastnik te nepremičnine lahko opravil.

Stvarno breme

Stvarno breme je pravica, ki nastane na podlagi zakona ali pravnega posla, na podlagi katere je lastnik obremenjene pravice zavezan k prihodnjim dajatvam in storitvam. Stvarno breme se lahko ustanovi v korist določene osebe ali pa v korist vsakokratnega lastnika. Za nastanek se zahteva, poleg veljavnega pravnega posla, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Za izpolnjevanje obveznosti odgovarja lastnik obremenjene nepremičnine.

Stvarno breme se od služnostne pravice razlikuje v tem, da gre tukaj za pozitivno izpolnitev določene obveznosti in ne za prenašanje uporabe nepremičnine. Primer pravice stvarnega bremena je vsakoletna pravica do določenih pridelkov, ki jih daje nepremičnina.

Zakupna ali najemna pravica

Vsebina zakupne pravice je pravica do uporabe tuje stvari. Nastane s sklenitvijo pogodbe, vendar se lahko vpiše v zemljiško knjigo, kar potem zagotavlja, da ta pravica ostane, četudi se nepremičnina proda ali odsvoji. V bistvu gre za najemno razmerje, ki se vpiše v zemljiško knjigo. Vpiše se le, če traja več kot eno leto in je sklenjeno za nedoločen čas. Bistvo vpisa zakupne pravice je torej, da kljub menjavi lastnika najemnik zakupnik ostane to še naprej.

Prepoved odtujitve in obremenitve

Prepoved odtujitve in obremenitve je prepoved, ki se vpiše v zemljiško knjigo in onemogoča razpolaganje z nepremičnino oz. njeno obremenitev. Nepremičnina se tako ne sme prodati, podariti, zamenjati ali se na njej ustanoviti zastavna ali služnostna pravica. Če se taka pravica vpiše v zemljiško knjigo, potem velja nasproti vsem in sodišče kupcu ali pridobitelju ne dovoli vpisa v zemljiško knjigo.

Predkupna in odkupna pravica

Predkupna pravica lastnika stvari zavezuje, da bo predkupnega upravičenca (tistega, ki ima predkupno pravico) obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
Odkupna pravica pa zavezuje lastnika nepremičnine, da bo imetniku odkupne pravice pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar. Odkupna pravica se ne more prenesti in se lahko časovno omeji.
Posebna pravica uporabe javnega dobra

Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon in se lahko zapiše v zemljiško knjigo.

Avtor: Aljaž Sekolovnik, dipl. prav. (UN)

Nazaj

Zadnje novice

Primerjava cen nepremičnin v največjih slovenskih mestih

Primerjava cen nepremičnin v največjih slovenskih mestih

Namen tega prispevka je predstaviti cene nekaterih tipov nepremičnin v največjih slovenskih mestih. Cene stanovanj, stanovanjskih hiš, zemljišč za gradnjo in pisarn so podane v EUR na kvadratni meter, cene garaž pa v skupnem za celotno garažo. Pri tem je treba upoštevati, da so cene bolj ali manj točne. Če bi želeli izračunati povprečje, bi namreč morali zajeti ogromno količino podatkov, ki pa vsi iz uradnih statistik niso razvidni.

Pomen vpisa v Zemljiško knjigo in vrste vpisov

Pomen vpisa v Zemljiško knjigo in vrste vpisov

Čeprav je dan danes nepremičninski trg poln različnih specialistov, ki nam garantirajo, da bomo zagotovo postali lastniki določene nepremičnine oz., da bomo pridobili katero drugo stvarno pravico na nepremičnini, si je potrebno zapomniti, da vse to kar je dogovorjeno ustno in zapisano v civilnih pogodbah med strankami, ne pomeni kaj dosti, če ni nato zapisano tudi v Zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZK). V tem članku vam bom predstavil pomen vpisa nepremičnine in vseh pravic ter pravnih dejstev v ZK, ter kakšne vpise poznamo.

Century 21 - Pr(a)va misel pri nakupu / prodaji vaše nepremičnine
Vnesite svoj oglas
Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.