Legalizacija črnih gradenj po novi gradbeni zakonodaji

v

Gradbeni zakon (GZ) ne govori o črni gradnji, temveč uporablja izraz nedovoljen objekt. Nedovoljeni objekti so nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt, poleg tega pa GZ ureja še neskladno uporabo objekta. Vsak investitor, kadar je ta neznan pa zemljiškoknjižni lastnik, je inšpekcijski zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora, zato mu lahko v primeru »črnograditeljstva« inšpektor izreče določene ukrepe. V končni fazi je sankcija lahko tudi odstranitev objekta na lastne stroške – rušenje. Vsekakor bi bojazen pred sankcijami morala že sama po sebi prepričati »črnograditelja«, da objekt legalizira. Poleg tega se bo legalizirana gradnja vpisala v kataster stavb, in dobila hišno številko, če je še nima.

Glede na statistiko izdanih odločb inšpektorata je največ nelegalnih objektov. Po GZ je nelegalen objekt tisti objekt, ki se gradi ali je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem pa ga z njim ni mogoče gradbeno-tehnično uskladiti. Poleg tega je nelegalen objekt tudi objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje odpravljeno ali razveljavljeno, ter objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.

Neskladen objekt pa je tisti objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, vseeno pa ga je gradbeno-tehnično možno uskladiti z gradbenim dovoljenjem, in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom tega zakona. Poglavitna razlika je torej ta, da je neskladen objekt torej moč uskladiti z gradbenim dovoljenjem, nelegalnega pa ne, saj je slednji ali grajen brez gradbenega dovoljenja ali z njim, pa ga tako zelo krši, da stanja (objekta) ni mogoče sanirati.

Neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali nasprotju z uporabnim dovoljenjem;

Dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja so urejena v 66. členu GZ. Odstopanje ne sme biti takšno, da bi

- posegalo na tuja zemljišča,

- se posamezne zunanje mere stavb povečale za več kot 0,3 metra ali se zmanjšale,

- vplivalo na mnenje pristojnih organov in njihove pogoje določene v gradbenem dovoljenju,

- drugačna tehnična rešitev od potrjene v gradbenem dovoljenju več ne izpolnjevala bistvenih in drugih zahtev po predpisih, ki so veljali v času gradbenega dovoljenja

- se v samem bistvu spremenil objekt in njegova namembnost.

Po GZ se lahko legalizirajo zgolj gradnje, ki so bile izvedene pred uveljavitvijo tega zakona. Pri tem zakon loči legalizacijo neskladnega objekta v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po GZ in legalizacijo neskladnega objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po GZ, nelegalnega objekta in neskladne uporabe objekta. Možna je tudi legalizacija objektov daljšega obstoja, zgrajenih pred letom 1998.

LEGALIZACIJA NESKLADNEGA OBJEKTA V OKVIRU DOPUSTNIH ODSTOPANJ

Če je bila gradnja z zgoraj opisanimi odstopanji izvedena pred uveljavitvijo GZ je objekt možno legalizirati tako, da se pri pristojnem organu za gradbene zadeve vloži zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Štelo se bo, da objekt ni nelegalen ali neskladen, ko bo uporabno dovoljenje dokončno. GZ določa, da se za izdajo uporabnega dovoljenja uporabijo predpisi, ki so veljali v času gradnje, če je to za vlagatelja zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ugodneje. V nasprotnem primeru se uporabno dovoljenje izdaja po GZ.

Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja je možno vložiti tudi preko spleta: TUKAJ

LEGALIZACIJA NESKLADNEGA OBJEKTA ZUNAJ OKVIROV DOPUSTNIH ODSTOPANJ, NELEGALNEGA OBJEKTA ALI NESKLADNE UPORABE OBJEKTA

Postopek legalizacije se v teh primerih prične z vložitvijo zahteve za legalizacijo. Rok za vložitev zahteve je pet let od uveljavitve tega zakona, po tem času legalizacija po tem zakonu ne bo več možna. Zahtevi za legalizacijo mora biti priložena tudi vsa potrebna dokumentacija za legalizacijo, ki jo podpiše pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice. Kaj vsebuje dokumentacija za legalizacijo je navedeno v 115. členu GZ.

V postopku legalizacije je potrebno nadomestilo za degradacijo ali uzurpacijo, če ni že bilo plačano v morebitnem postopku inšpekcijskega nadzora. Prav tako občina v postopku legalizacije po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, če je to glede na predpise o urejanju prostora potrebno in če ta še ni bil odmerjen in plačan. Zahtevi za legalizacijo se ugodi, če izpolnjuje vse taksativno naštete pogoje iz 4.  odstavka 116. člena. Legalizacija ni mogoča za objekte zgrajene po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali za objekt za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti.

Jure Pirc, dipl. prav. (UN)

Nazaj

Zadnje novice

Izterjava najemnine in druge možnosti lastnika

Izterjava najemnine in druge možnosti lastnika

Oddajanje nepremičnine (na primer stanovanja) v najem lahko predstavlja dodaten vir dohodkov fizični pa tudi pravni osebi. Načeloma si vsak najemodajalec želi dolgoročnega najema z resnim najemnikom, ki bo uporabljal nepremičnino tako, da se na nepremičnini ne bo delal škode oziroma bo spoštoval druge določbe najemne pogodbe. Bistvena sestavina najemne pogodbe je tudi višina najemnine in način njenega plačevanja.

Izbris hipoteke iz zemljiške knjige

Izbris hipoteke iz zemljiške knjige

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je eno najpogostejših sredstev zavarovanj, ki posojilodajalcu v primeru neplačanih obveznosti dolžnika omogoča, da se poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Hipoteko še posebej pogosto zahtevajo banke pri odobravanju stanovanjskih kreditov. Hipoteka se vknjiži v zemljiško knjigo in v njej ostane vknjižena do svojega izbrisa.

Davek na promet nepremičnin

Davek na promet nepremičnin

Davek na promet nepremičnin je davek, ki se plačuje od vsakega odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin je eden izmed pogojev za notarsko overitev zemljiškoknjižnega dovolila, to je dovolila, s katerim se prenaša lastninska pravica na nepremičninah. To pomeni, da kadar davek na promet nepremičnin ni plačan, pa bi po Zakonu o davku na promet nepremičnin moral biti, notar ne bo overil zemljiškoknjižnega dovolila, s čimer bo onemogočena vknjižba lastninske pravice kupca v zemljiško knjigo.

Želite oddati ali prodati nepremičnino?

Zaupajte našim strokovnjakom

goldenkey
Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.