Kakšna je nova gradbena zakonodaja v Sloveniji?

v

Gradbena zakonodaja v Republiki Sloveniji z novim Gradbenim zakonom (GZ) doživlja korenite spremembe. Novi GZ, ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018 in bo nadomeščal Zakon o graditvi objektov, predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji. V današnjem članku si na kratko poglejmo, kaj novi GZ prinaša.  

Nova gradbena zakonodaja bo osredotočena predvsem na integracijo postopkov. GZ tako prinaša združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, a tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. GZ tudi delno spreminja in dopolnjuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopek izdaje uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.

Javni interes

Ker so javni interesi v prostoru velikokrat nasprotni, nova gradbena zakonodaja med drugim prinaša tudi mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, in sicer bo v primerih, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, mnenje podajala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva. Prav tako GZ uvaja enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja.

Uveden bo tudi institut lokacijske preveritve. S pomočjo navedenega instituta bo lahko samoupravna lokalna skupnost prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.
Gradbeno dovoljenje

Vpeljane bodo tudi razvojne stopnje stavbnih zemljišč in njihovo evidentiranje. Novi GZ tako med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj, kar naj bi skrajšalo postopke. Za še večjo učinkovitost pa gradbena zakonodaja vpeljuje tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zraven tega za odstranitev objektov in za začasne objekte ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

Inšpekcijski nadzor in legalizacija

GZ predvideva tudi novo obvezno fazo prijave začetka gradnje, s katero omogoča preventivno delovanje pristojnih inšpekcij v času gradnje in po načelu delitve inšpekcijskih nalog spreminja pristojnosti inšpekcijskih služb. Poleg tega pa se nekaj sprememb obeta tudi na področju nadzora nad gradnjami objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri slednjih bodo po novem pristojne občinske inšpekcije. Spremenjena gradbena zakonodaja prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Lastnik bo v ta namen moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.

GZ pa prinaša tudi Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki premešča regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega Zakona o graditvi objektov v poseben zakon. Med drugim opredeljuje štiri regulirane poklice:

- pooblaščeni arhitekt,
- pooblaščeni inženir,
- pooblaščeni krajinski arhitekt in
- pooblaščeni prostorski načrtovalec.

Zraven tega bodo z novim zakonom podrobneje določeni tudi pogoji za pridobivanje licenc in opravljanje dejavnosti.

Gradbeni zakon je na voljo na spodnji povezavi, kjer si lahko podrobno preberete določbe, ki opredeljujejo novo ureditev.

KLIK

Vir: Uradni list Republike Slovenije

Avtor: Aljaž Sekolovnik, dipl.prav. (UN)

Nazaj

Zadnje novice

To so najboljša evropska mesta za investicijo v nepremičnine v letu 2018!

To so najboljša evropska mesta za investicijo v nepremičnine v letu 2018!

Kot investitor na nepremičninskem trgu se morate predhodno definitivno pozanimati o smiselnosti nakupa določene nepremičnine. V tem članku bomo pogledali v katerih krajih je smiselno investirati v nepremičnine v Evropi v letu 2018 in zakaj.

Kdaj se lahko odpove najemna pogodba?

Kdaj se lahko odpove najemna pogodba?

Delež prebivalstva, ki živi v najemniških stanovanjih narašča, seveda pa je vedno več tudi lastnikov, ki svoja stanovanja oddajajo v najem. Najemna pogodba je sicer urejena v Obligacijskem zakoniku, vendar se za stanovanjska najemna razmerja uporablja Stanovanjski zakon (SZ-1), ki je specialnejši predpis. Med drugim Stanovanjski zakon ureja tudi vprašanje odpovedi najemnega razmerja. Ta prispevek velja zgolj za odpovedi najemnih pogodb, katerih predmet pogodbe so tržna najemna stanovanja. To so tista stanovanja, ki se prosto oddajajo na trgu (niso na primer neprofitna ali namenska najemna stanovanja).

Century 21 - Pr(a)va misel pri nakupu / prodaji vaše nepremičnine
Vnesite svoj oglas
Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.