Kakšna je nova gradbena zakonodaja v Sloveniji?

v

Gradbena zakonodaja v Republiki Sloveniji z novim Gradbenim zakonom (GZ) doživlja korenite spremembe. Novi GZ, ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018 in bo nadomeščal Zakon o graditvi objektov, predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji. V današnjem članku si na kratko poglejmo, kaj novi GZ prinaša.  

Nova gradbena zakonodaja bo osredotočena predvsem na integracijo postopkov. GZ tako prinaša združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, a tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. GZ tudi delno spreminja in dopolnjuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopek izdaje uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.

Javni interes

Ker so javni interesi v prostoru velikokrat nasprotni, nova gradbena zakonodaja med drugim prinaša tudi mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, in sicer bo v primerih, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, mnenje podajala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva. Prav tako GZ uvaja enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja.

Uveden bo tudi institut lokacijske preveritve. S pomočjo navedenega instituta bo lahko samoupravna lokalna skupnost prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.
Gradbeno dovoljenje

Vpeljane bodo tudi razvojne stopnje stavbnih zemljišč in njihovo evidentiranje. Novi GZ tako med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj, kar naj bi skrajšalo postopke. Za še večjo učinkovitost pa gradbena zakonodaja vpeljuje tudi možnost skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zraven tega za odstranitev objektov in za začasne objekte ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

Inšpekcijski nadzor in legalizacija

GZ predvideva tudi novo obvezno fazo prijave začetka gradnje, s katero omogoča preventivno delovanje pristojnih inšpekcij v času gradnje in po načelu delitve inšpekcijskih nalog spreminja pristojnosti inšpekcijskih služb. Poleg tega pa se nekaj sprememb obeta tudi na področju nadzora nad gradnjami objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri slednjih bodo po novem pristojne občinske inšpekcije. Spremenjena gradbena zakonodaja prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Lastnik bo v ta namen moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.

GZ pa prinaša tudi Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki premešča regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega Zakona o graditvi objektov v poseben zakon. Med drugim opredeljuje štiri regulirane poklice:

- pooblaščeni arhitekt,
- pooblaščeni inženir,
- pooblaščeni krajinski arhitekt in
- pooblaščeni prostorski načrtovalec.

Zraven tega bodo z novim zakonom podrobneje določeni tudi pogoji za pridobivanje licenc in opravljanje dejavnosti.

Gradbeni zakon je na voljo na spodnji povezavi, kjer si lahko podrobno preberete določbe, ki opredeljujejo novo ureditev.

KLIK

Vir: Uradni list Republike Slovenije

Avtor: Aljaž Sekolovnik, dipl.prav. (UN)

Nazaj

Zadnje novice

Kaj je etažna lastnina in kaj ureja?

Kaj je etažna lastnina in kaj ureja?

Vsak, ki živi v stanovanjskem bloku, se dnevno srečuje z elementi etažne lastnine, s tem ko uporablja tako svoje kot skupne prostore v stanovanjskem bloku. Pri tem pa se marsikdo sploh ne zaveda, kaj etažna lastnina sploh je. V današnjem članku si poglejmo, kaj so pogoji za vzpostavitev etažne lastnine in njene elemente.


Etažna lastnina je posebna oblika lastnine, pri kateri je glavni pogoj za njeno oblikovanje lastništvo ene stavbe s strani več oseb. Lahko bi rekli, da etažna lastnina ni možna kjerkoli, pač pa le tam, kjer je objekt grajen tako, da fizično omogoča uporabo določenih delov neodvisno eden od drugega.

Kako do stanovanjskega kredita?

Kako do stanovanjskega kredita?

Nepremičnine, še posebej v zadnjem obdobju, imajo visoke cene. Lahko se odločamo za nakup novega ali starega stanovanja, stanovanjske hiše ali zemljišča primernega za gradnjo. Dostikrat pa nimamo dovolj finančnih sredstev. Če imamo srečo, nam pomagajo sorodniki ali prijatelji, v nasprotnem primeru pa nam rešitev in pomoč ponujajo banke v obliki stanovanjskih kreditov, ki so namenjeni tako fizičnim kot tudi pravnim osebam.

Kakšna je nova gradbena zakonodaja v Sloveniji?

Kakšna je nova gradbena zakonodaja v Sloveniji?

Gradbena zakonodaja v Republiki Sloveniji z novim Gradbenim zakonom (GZ) doživlja korenite spremembe. Novi GZ, ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018 in bo nadomeščal Zakon o graditvi objektov, predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji. V današnjem članku si na kratko poglejmo, kaj novi GZ prinaša.  

Century 21 - Pr(a)va misel pri nakupu / prodaji vaše nepremičnine
Vnesite svoj oglas

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za analizo podatkov o obiskanosti naša spletna stran uporablja spletne piškotke. Več informacij Strinjam se