Na kaj moramo paziti pri oddaji nepremičnine?

v Nasveti

Oddaja ali najem nepremičnine za marsikoga predstavlja pomemben mejnik v življenju, pa naj si bo to najem prvega stanovanja mladega študenta ali oddaja stanovanja prekaljenega posrednika z nepremičninami. Ne glede na to, na kateri pogodbeni strani se nahajamo, je pri oddaji nepremičnin pomembno vedeti, v kaj se spuščamo in na kaj je pri tem potrebno biti pozoren. Oddajo nepremičnine v najem prvenstveno ureja Stanovanjski zakon (SZ-1), v katerem najdemo določbe o pravicah in obveznostih lastnikov stanovanj kot tudi najemnikov ter tretjih oseb.

Recimo, da imamo v lasti stanovanje, ki pa ga ne uporabljamo in bi ga želeli oddati v najem mladi družini. Poraja se nam vprašanje, kaj vse je potrebno storiti, da bo cel proces oddaje potekel tekoče in brez zapletov.

Lastnik

Stanovanje lahko oddaja v najem samo lastnik stanovanja ali oseba, ki jo lastnik pooblasti. Te osebe so lahko družinski člani, prijatelji ali tretje osebe. Pri tem je pomembno, da je pooblastilo, s katerim prepustimo oddajanje nepremičnine v najem, v pisni obliki, kar zmanjšuje možnosti zlorab in sporov tekom sklepanja in trajanja najemnega razmerja.

Pogodba

Lastnik stanovanja odda nepremičnino v najem s podpisom najemne pogodbe, ki mora po zakonu biti sklenjena v pisni obliki. Trajanje pogodbe je lahko omejeno z določenim časovnim obdobjem, lahko pa je pogodba sklenjena tudi za nedoločen čas. Pred podpisom najemne pogodbe je pomembno, da vsebuje še podatke lastnika, opis nepremičnine, višino najemnine in načine ter roke plačevanja, plačilo stroškov, odpovedne razloge in način izročitve ter ostale podatke, ki jih določa SZ-1. Če se število stanovalcev poveča, mora lastnik na najemnikovo zahtevo dopolniti pogodbo.    

Prijava organom

Oddajo nepremičnine v najem mora lastnik posredovati Finančni upravi Republike Slovenije, in sicer napoved za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem, najpozneje do 28. februarja za preteklo leto. Zatem bo pristojni organ izdal odmero za plačilo 25-odstotnega davka, katerega osnova je višina najemnine v koledarskem letu, odšteta z normiranimi stroški. Prav tako mora lastnik prijaviti oddajo nepremičnine Geodetski upravi Republike Slovenije do 15. v naslednjem mesecu za mesecem sklenitve pogodbe, kjer navede podatke iz najemne pogodbe.

Najemnina

Za oddano nepremičnino lahko lastnik pobira najemnino, ki pa ne sme biti oderuška. Oderuška najemnina je vsaka najemnina, katere višina presega polovico povprečne tržne najemnine. Za takšno najemnino lahko najemnik zahteva pri pristojnem občinskem organu, da jo preveri.

Skrbnost in prekinitev pogodbe

Lastnik mora zagotoviti, da nepremičnina nima stvarnih ali pravnih napak ob sklenitvi najemnega razmerja, se pravi, da je nepremičnina ustrezno vzdrževana in v ustreznem stanju ter da ni v zvezi s to nepremičnino sklenjena že kakšna druga najemna ali prodajna pogodba, kar bi oteževalo položaj najemnika. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se lahko izteče s potekom časa. Ča pa je sklenjena za nedoločen čas, pa jo lahko obe stranki prekineta. Najemnik lahko pogodbo prekine kadar koli želi, vendar mora o tem obvestiti lastnika stanovanja v predpisanem ali dogovorjenem roku. Najemodajalec pa po drugi strani lahko odstopi od pogodbe iz krivdnih razlogov, ki jih določa SZ-1. V kolikor pa najemodajalec odpove pogodbo brez krivdnih razlogov, mora najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Zaključek

Ob odločitvi za oddajo nepremičnine se moramo zavedati dejavnikov in obveznosti, ki jih moramo izpolniti tako do države kot do najemnikov. Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se torej nimamo za bati, da bi prišlo do zapletov, ki bi nam ob oddaji nepremičnine grenile vsakdan.

Avtor: Aljaž Sekolovnik

Nazaj

Zadnje novice

Izterjava najemnine in druge možnosti lastnika

Izterjava najemnine in druge možnosti lastnika

Oddajanje nepremičnine (na primer stanovanja) v najem lahko predstavlja dodaten vir dohodkov fizični pa tudi pravni osebi. Načeloma si vsak najemodajalec želi dolgoročnega najema z resnim najemnikom, ki bo uporabljal nepremičnino tako, da se na nepremičnini ne bo delal škode oziroma bo spoštoval druge določbe najemne pogodbe. Bistvena sestavina najemne pogodbe je tudi višina najemnine in način njenega plačevanja.

Izbris hipoteke iz zemljiške knjige

Izbris hipoteke iz zemljiške knjige

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je eno najpogostejših sredstev zavarovanj, ki posojilodajalcu v primeru neplačanih obveznosti dolžnika omogoča, da se poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Hipoteko še posebej pogosto zahtevajo banke pri odobravanju stanovanjskih kreditov. Hipoteka se vknjiži v zemljiško knjigo in v njej ostane vknjižena do svojega izbrisa.

Davek na promet nepremičnin

Davek na promet nepremičnin

Davek na promet nepremičnin je davek, ki se plačuje od vsakega odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin je eden izmed pogojev za notarsko overitev zemljiškoknjižnega dovolila, to je dovolila, s katerim se prenaša lastninska pravica na nepremičninah. To pomeni, da kadar davek na promet nepremičnin ni plačan, pa bi po Zakonu o davku na promet nepremičnin moral biti, notar ne bo overil zemljiškoknjižnega dovolila, s čimer bo onemogočena vknjižba lastninske pravice kupca v zemljiško knjigo.

Želite oddati ali prodati nepremičnino?

Zaupajte našim strokovnjakom

goldenkey
Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.